Na otvoritvi MOS 2026 je predsednik vlade predstavil načrte za tesnejše sodelovanje z gospodarstvom, izboljšanje poslovnega okolja in odpravljanje administrativnih ovir. Podjetnike zanimajo predvsem konkretni ukrepi, njihovi roki in učinki, ki jih bodo lahko občutili pri vsakodnevnem poslovanju.
Tradicija neposrednega dialoga med gospodarstvom in politiko na sejmu MOS traja že 38 let. Tudi letošnje srečanje je bilo namenjeno izmenjavi pogledov na izzive slovenskega gospodarstva in iskanju rešitev, ki bi podjetjem omogočile stabilnejše poslovanje ter nadaljnji razvoj.
Strateški svet za gospodarstvo kot povezovalna točka
Ena od pomembnih novosti, ki jih je izpostavil predsednik vlade, je vzpostavitev Strateškega sveta za gospodarstvo. Njegov namen je povezati predloge različnih gospodarskih organizacij ter omogočiti bolj organizirano in usklajeno sodelovanje z vlado.
Gospodarska zbornica, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in druga združenja namreč pogosto pripravljajo predloge za izboljšanje poslovnega okolja, ki jih je treba medsebojno uskladiti. Strateški svet naj bi omogočil, da se ti predlogi obravnavajo povezano, razvrstijo po področjih in postopoma prenesejo v konkretne zakonske oziroma druge ukrepe.
Svet vodi predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, v njegovo delo pa so vključene delovne skupine za posamezna področja, med drugim za davke in konkurenčnost.
Predsednik vlade je napovedal, da naj bi bili še v letu 2026 pripravljeni konkretni predlogi za večji del mandata. Ob tem je poudaril, da so številni cilji že zapisani v koalicijski pogodbi, zdaj pa je ključna njihova uresničitev.
Za gospodarstvo bo zato pomembno predvsem, kako hitro bodo predlogi prešli v izvedbene ukrepe in kako bodo ti vplivali na poslovanje podjetij.
Konkurenčnost potrebuje stabilno in predvidljivo poslovno okolje
Slovensko gospodarstvo se sooča z izzivom, kako povečati produktivnost, dodano vrednost in izvoz. Predsednik vlade je ob primerjavi gospodarske rasti Slovenije z evropskim povprečjem opozoril, da gospodarska rast sama po sebi še ne pomeni tudi ustrezne konkurenčnosti ali produktivnosti dela.
Kot ključne pogoje za izboljšanje poslovnega okolja je izpostavil razumne davke, odpravljanje nepotrebne birokracije in stabilnost predpisov.
Za podjetnike je predvidljivost poslovnega okolja posebej pomembna. Pogoste spremembe zakonodaje in pravil poslovanja namreč zahtevajo prilagajanje, dodatno administrativno delo in načrtovanje, ki lahko otežujejo dolgoročne razvojne odločitve.
Podjetja potrebujejo okolje, v katerem lahko zanesljiveje načrtujejo investicije, zaposlovanje in razvoj novih izdelkov ter storitev. Pomembno bo zato spremljati, kateri konkretni davčni in administrativni ukrepi bodo pripravljeni ter kdaj bodo začeli veljati.
Kadri in izobraževanje: rezultati šele čez nekaj let
Pomemben del pogovora je bil namenjen tudi izobraževanju in pomanjkanju ustreznih kadrov. Predsednik vlade je opozoril na neskladje med potrebami gospodarstva in izobraževalnimi programi ter na težave pri zagotavljanju kadrov za poklice, ki jih podjetja potrebujejo.
Ob tem je izpostavil, da se je število zaposlenih v izobraževanju povečalo, medtem ko se število učencev zmanjšuje, vendar se to po njegovih besedah ne odraža nujno v pričakovanih rezultatih izobraževanja. Omenil je tudi zaskrbljujoče rezultate slovenskih otrok v mednarodnih primerjavah.
Vlada naj bi se že začela ukvarjati s prenovo izobraževalnih programov. Po navedbah predsednika vlade so nekateri novi programi že vključeni v šolsko leto 2026/2027, večina prenov pa naj bi bila izvedena do sredine leta 2027.
Prvi rezultati prenovljenih programov so pričakovani šele čez tri do šest let.
To pomeni, da bo gospodarstvo tudi v prihodnjih letih potrebovalo učinkovite rešitve za zagotavljanje ustreznih kadrov. Uvoz strokovnih delavcev iz tujine je po besedah predsednika vlade omejen, zato bo pomembno predvsem boljše povezovanje izobraževanja s potrebami podjetij ter večja usmerjenost v poklice, po katerih obstaja povpraševanje.
Podpora mladim podjetjem in povezovanje evropskega trga
V pogovoru so se dotaknili tudi položaja mladih podjetij in administrativnih ovir pri njihovem vstopanju na evropski trg.
Predsednik vlade je predstavil evropsko pobudo, katere namen je startupom olajšati dostop do enotnega evropskega trga. Čeprav evropski prostor omogoča pretok ljudi, znanja in kapitala, v praksi še vedno obstajajo administrativne ovire, ki podjetjem otežujejo čezmejno poslovanje.
Pobuda naj bi prispevala k njihovemu odpravljanju in mladim inovativnim podjetjem omogočila lažje širjenje na evropski trg.
Za slovenska podjetja, zlasti tista z ambicijo rasti na mednarodnih trgih, bo pomembno, ali bodo spremembe prinesle enostavnejše postopke, manj administrativnih zahtev in več možnosti za čezmejno poslovanje.
Gospodarsko povezovanje s Slovenci v zamejstvu
Predsednik vlade je napovedal tudi sredstva za spodbujanje gospodarskega sodelovanja s slovenskimi podjetji v zamejstvu. Za tovrstne pobude naj bi bilo v aktualnem mandatu namenjenih približno deset milijonov evrov.
Kot je pojasnil, sredstva niso namenjena ustanavljanju podjetij v zamejstvu, temveč predvsem povezovanju in gospodarskemu sodelovanju.
Omenil je že sklenjen poseben sporazum z Madžarsko, ki predvideva sredstva za gospodarsko sodelovanje med manjšinama in gospodarstvom obeh držav. Podobne oblike sodelovanja so poskušali vzpostaviti tudi z Italijo in Avstrijo, vendar so tam razmere zahtevnejše.
Za slovenska podjetja bi lahko tesnejše povezovanje pomenilo nove poslovne priložnosti, lažji dostop do partnerjev in okrepljeno sodelovanje na območjih, kjer živijo slovenske narodne skupnosti.
Kmetijstvo kot strateška gospodarska panoga
V pogovoru je bilo posebno mesto namenjeno tudi prihodnosti slovenskega kmetijstva in mladim prevzemnikom kmetij.
Predsednik vlade je poudaril, da kmetijstvo ni zgolj gospodarska dejavnost, temveč tudi strateška panoga, saj je zanesljiva oskrba s hrano ključna za delovanje družbe, zlasti v kriznih razmerah.
Med izzivi, ki so jih izpostavili mladi prevzemniki, sta bila položaj kmetov v družbi in obsežna birokracija. Omenjene so bile tudi potrebe po prilagajanju kmetijstva posledicam naravnih nesreč ter izboljšanju zavarovanja kmetijske proizvodnje.
Za dolgoročni razvoj kmetijstva bo pomembno, da mladi prevzemniki dobijo ustrezne pogoje za nadaljevanje in posodabljanje kmetij, zmanjšanje administrativnih ovir ter večjo odpornost na naravne in gospodarske krize.
Od napovedi k merljivim rezultatom
Pogovor na otvoritvi MOS 2026 je odprl več pomembnih vprašanj za prihodnost slovenskega gospodarstva: od konkurenčnosti, davčne stabilnosti in birokracije do kadrov, razvoja mladih podjetij, mednarodnega sodelovanja in prihodnosti kmetijstva.
Skupna točka vseh teh področij je potreba po učinkovitem sodelovanju med gospodarstvom in odločevalci. Strateški svet za gospodarstvo naj bi pri tem predstavljal organizirano povezavo med predlogi podjetnikov in pripravo ukrepov.
Za obrtnike in podjetnike pa bo odločilno predvsem, ali bodo napovedi prinesle konkretne spremembe v praksi: manj administrativnih obremenitev, bolj predvidljivo poslovno okolje, lažje zaposlovanje ustreznih kadrov in boljše možnosti za razvoj.
Gospodarstvo ne potrebuje le dialoga, temveč tudi jasne roke, izvedljive ukrepe in rezultate, ki jih bo mogoče občutiti pri vsakodnevnem poslovanju.
mag. Peter Grabner, sekretar