Zgodovina naše zbornice
Dobri dve leti po sprejetju Ustave SR Slovenije iz leta 1974, ki je po dolgih letih nepriznavanja obrtniškega dela prinesla nove možnosti za njegov razvoj, sta inž. Ivan Akrapovič in Darja Kobal v imenu iniciativnega odbora DRUŠTVA SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV LJUBLJANA VIČ - RUDNIK povabila okrog 1000 samostojnih obrtnikov na ustanovni občni zbor, ki je bil 30. marca 1976 ob 17. uri v dvorani Občine Ljubljana Vič - Rudnik. Na njem so bili kot gostje tudi najpomembnejši upravni in politični predstavniki občine, zastopniki gospodarske zbornice ljubljanskega območja ter Stane Vernik in Stane Špindler, ki sta predstavljala ljubljansko in republiško obrtno združenje.
Takrat so viški obrtniki pomenili 19 odstotkov slovenskih obrtnikov. Ustanovili so 29. združenje v republiki. Na oddelku za družbene in skupne službe Skupščine občine Ljubljana Vič - Rudnik so 29. junija 1976 vpisali v overilni zapisnik pod št. 1375/67 seznam desetih podpisnikov za vpis v register Združenja samostojnih obrtnikov občine Ljubljana Vič - Rudnik. Zapisani so bili Stanislav TESNER, Darja KOBAL, Mihaela Jelka TURK, Ivan JAPELJ, Egidij CIMERMAN, Albin JANČAR, Zmago LIČEN, Franc ŠEBENIK, Janez KOLEŠA in Ivan AKRAPOVIČ. Odločeno je bilo, da smejo ustanoviti društvo, ne pa združenja. Na rednem občnem zboru, 25. oktobra 1976, je bilo ugotovljeno, da ima društvo 215 članov. Takoj so začeli plačevati prispevek, 0,5 odstotka davčne osnove. Skupščina mesta Ljubljane je 22. decembra 1976 vpisala društvo v register pod št. 341 in potrdila, da je bilo DRUŠTVO SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV LJUBLJANA VIČ - RUDNIK ustanovljeno 30. marca 1976. Sedež je imelo na Trgu MDB 7.
Poslovni prostori spodbudili delo
Po dobrem letu in pol so na slavnostni seji 19. oktobra 1977 odprli poslovne prostore na Tržaški cesti 15. Kmalu so v njih ustanovili sekcijo gostincev, športno sekcijo in sekcijo avtoprevoznikov. Oblikovan je bil knjigovodski servis. Vsak ponedeljek popoldne se je sestajal kreditni odbor, ki je dobro sodeloval z Banko Koper. V letu 1979 je bilo v občini 1211 nosilcev 99 dejavnosti. Ugotavljali so, da je razvoj obrti okrnjen, ker nimajo primernih delovnih prostorov. Občina jim je kmalu prisluhnila.

Najprej smo imeli poslovne prostore na Tržaški cesti 15.

nato pa na Tržaški cesti 43 (foto: S.J.).
Društvo postane združenje
Medtem ko so se obrtniki lahko najprej prostovoljno vključevali v svojo organizacijo, pa je Obrtni zakon, ki je bil sprejet 6. decembra 1978, določil, da se morajo obvezno včlaniti v obrtno združenje. Zato se je društvo 22. januarja 1979 preoblikovalo v Obrtno združenje za Občino Ljubljana Vič - Rudnik. S 1550 člani je bilo največje v SR Sloveniji. Prelomnica je bilo tudi sprejetje Zakona o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice. Obrtniki so dobili enak družbenoekonomski položaj kot delavci v združenem delu in zajamčena je bila lastninska pravica na delovnih sredstvih. Lahko so oblikovali tudi Pogodbene organizacije združenega dela (POZD).
Zanimivi rezultati ankete
Leta 1980 jih od 332 anketiranih samostojnih obrtnikov 61 ni imelo rešenega stanovanjskega problema. Petintrideset obrtnikov je navedlo, da bi potrebovali najemni poslovni prostor (3520 m2), osem bi jih kupilo poslovni prostor (1460 m2), 31 bi jih kupilo zemljišče za gradnjo delavnice (21.900 m2) ter prav toliko za gradnjo delavnice in stanovanjske hiše (25.480 m2). Za obratna sredstva bi radi pridobili od Ljubljanske banke 50 milijonov, za naložbe pa 25 milijonov dinarjev. V tem letu se je začelo pri združenju tudi izobraževanje obrtnikov. Kar 225 obrtnikov se je odločilo za posebne zobozdravstvene storitve.
Prva selitev
Na Tržaški cesti 43 je združenje kupilo prostore nekdanje Postaje milice Vič. Merili so 151 kvadratnih metrov. Imeli so tudi dve garaži. Tam je bila 19. maja 1982 prva oziroma 35. redna seja izvršilnega odbora združenja. Ker človekov spomin dokaj hitro zbledi, zapišimo, da so se takrat delegati v zborih združenega dela v občini in mestu Ljubljana borili za izenačitev obrtnikov z gospodarstvom pri uresničevanju dolžniško-upniškega razmerja, saj so imeli obrtniki zaradi dejanske neenakosti velike težave s plačili. V kakšnih razmerah delajo viški obrtniki, so lahko spoznali predstavniki občine in takratne politike na prvem celodnevnem obisku petih obratovalnic in na pogovorih o delu združenja. To je bil tudi čas, ko je združenje poskušalo pomagati svojim članom pri preskrbi z repromaterialom, gorivom, kurilnim oljem in mazutom, pri pridobitvi telefonskega priključka in ko jim je moralo izdajati potrdila za štirikratni letni prehod meje brez depozita. Da je delavno, je sporočalo po različnih sredstvih javnega obveščanja. Register drobnega gospodarstva občin ljubljanskega območja, ki je izšel 1985. leta, je podrobno predstavil takratno raznovrstnost dejavnosti v našem združenju s 1539 člani, 735 osebami, ki so opravljale obrt kot postranski poklic, ter 1350 delavci in delavkami.

Prvi tečaj računalništva se je pri nas začel decembra 1988 (foto: S.J.).
Tri nove akcije
Potem ko je s pomočjo posebne enote v okviru Gospodarske banke 101 obrtnik prejel 83,6 milijona dinarjev kot dolgoročno investicijsko posojilo za nakup, gradnjo ali prenovo delavnice, strojev, opreme ter dostavnih in tovornih vozil, je združenje začelo tri nove akcije: redni obisk Celjskega sejma za učence 7. in 8. razredov osnovnih šol, /FOTO: 3/ izobraževanje obrtnikov za delo z računalnikom ter pridobivanje sredstev za nove poslovne prostore v sklopu prvega "Središča drobnega gospodarstva" pri Dolgem mostu. Slovesno so bili odprti 25. maja 1988. leta. Za 350 kvadratnih metrov so SGP Grosuplje in izvajalci zaključnih gradbenih del prejeli več kot 431,5 milijona dinarjev. Ker so zaradi inflacije začele cene leteti v nebo, je bila že mesec in pol pozneje njihova knjigovodska vrednost ocenjena na 554,313.900 dinarjev. Oprema je bila vredna 123,325.930 dinarjev.






Na sejah skupščin od 1986. do 1994. leta so delegati in poslanci obrtnikov, podjetnikov in obrtnih zadrug odgovorno obravnavali delo združenja ter iskali rešitve za boljši položaj obrti v republiki in državi. S čim vse so se srečevali in kaj so morali razvozlati, pa je zapisano v besedilu (foto: S.J.).
Nova zakonodaja o podjetjih, obrti in davkih občanov je 1988. leta tudi s posredovanjem slovenskega obrtništva omogočila občinam določiti enake davčne olajšave za naložbe. Znašale so 60 odstotkov davčne osnove. Potem je tudi obrtnike zajelo demokratično in osamosvojitveno vzdušje. S pisno sejo skupščine je bilo januarja 1990 sklenjeno, da se razpišejo in izvedejo volitve delegatov za skupščino združenja in zveze za mandatno obdobje 1990--1994. Na novo izvoljena skupščina je na ustanovni seji 25. aprila 1990 izvedela, da bo izvršni odbor imel v svojih vrstah tudi člana, ki se je razglasil za opozicijo. Na naslednji seji 15. maja 1991, ki je potekala po uspešnem plebiscitu za samostojno Slovenijo, so se delegati in tovariši preimenovali v poslance in gospode. S to sejo se je združenje začelo oblikovati v zbornico. Takrat se je še posebej vse vrtelo okrog denarja. Zaradi zakonov o dohodnini in prometnem davku, zaradi izjemno visokih prispevkov na plače ter visokih obrestnih mer za posojila. Za naše obrtnike sta denarno skrbeli tudi "Obrtna hranilnica Vič-Ekspozitura obrti in podjetništva" in UBK banka, s katero je bil podpisan dogovor o ekpozituri. Zanjo je prispevala tri odstotke ustanovitvenega kapitala. S tem je pridobila člane v svetu banke, v upravnem odboru in v komisiji za dodeljevanje posojil. Že v prvem letu je v njej odprlo žiro račune 208 obrtnikov.
Zbornica se je priključila na računalniški projekt INFO HANDY za vodenje registra članov. Veljati je začel Zakon o gospodarskih družbah.

Prva administratorka združenja Marija Kosmač z računalnikom na združenju leta 1988 (foto: S.J.).
Prva preureditev prostorov
Obrtna zbornica Ljubljana Vič - Rudnik je imela zadnjo sejo skupščine 1. junija 1994. Istega dne so na volilni seji sprejeli predlog, da se preimenuje v Območno obrtno podjetniško zbornico Ljubljana Vič - Rudnik. Na novo izvoljeni predsednik zbornice in mandatar Janez Oven je predlagal 15-članski izvršilni odbor, v katerem je bilo poleg njega še trinajst predstavnikov sekcij in sekretarka zbornice. Kar trije člani so bili pooblaščeni za izobraževanje.
Prva naloga, ki so jo opravili v mandatnem obdobju 1994-1998, je bila ustanovitev sekcij za avtoprevoznike, lesarje, trgovce, gostince, inštalaterje, plastičarje, kovinarje, cementninarje, elektrikarje, čistilce, avtoservisne dejavnosti in frizerje. Aktivnost se je razmahnila. Ob letu so našteli 720 obiskovalcev tečajev in prijavljenih za izpite. Ker se je izobraževanje tako razcvetelo, je bila velika sejna soba preurejena v učilnico s 40 sedeži, arhiv pa v računalniško učilnico. Obogatila so se tudi strokovna svetovanja in obnovila se je tradicija obiska sejma v Celju in strokovnih ekskurzij v tujino. Izšla je prva številka glasila zbornice NAŠA POT. Športniki so bili ponovno uspešni.




Spoznavanje zanimivih rešitev v tujih krajih in obisk sejmov v tujini sta pomembno pripomogla k novim pogledom na globalizirani svat. Omogočila pa sta tudi prenos našega obogatenega znanja ter ponudbo naših izdelkov in storitev v JV Evropi (foto: P.G.).
Zbornica se preimenuje v OOZ Ljubljana Vič
S 1. januarjem 1995 je ozemlje nekdanje občine Ljubljana Vič - Rudnik pripadlo delno Mestni občini Ljubljana ter občinam Škofljica, Velike Lašče, Ig, Brezovica in Dobrova – Horjul - Polhov Gradec. Zaradi preimenovanja zbornice v državi in novosti v lokalni samoupravi so se poslanci 31. maja 1995 odločili, da se zbornica preimenuje v Območno obrtno zbornico Ljubljana Vič, skrajšano OOZ Vič. Novi Obrtni zakon ji je dal pomembna javna pooblastila in jo s tem še bolj približal članom. Zbornica je 15. novembra v svojih prostorih gostila predstavnika upravne enote, župane novih občin ter predsednika OZ Slovenije. V pogovoru so izluščili, kaj najbolj žuli njenih 2392 članov in katere spremembe zakonodaje ali druge rešitve predlagajo. V tem mandatnem obdobju so člani trikrat iskali logotip zbornice. Najprej je bil predlagan rjavi medved, nato ljubljanski grad s šestimi znaki panog, nazadnje pa so se odločili za lik prvega obrtnika na Barju – Barjanca, ki dolbe drevak. Zaščitni znak je izdelal Roman Stopar. Za vse obrtnike so pripravili obrtna dovoljenja. Obrtniki in pri njih zaposleni delavci so lahko obiskali 27 seminarjev in posvetov, med katerimi so bili številni izvedeni prvič. Dobro je bilo obiskovano svetovanje članom.
Blagoslovitev obnovljenih prostorov
Leta 1996 so prostori zbornice dobili novo podobo. Gostinski prostori so bili preurejeni v poslovne prostore. Delo, ki ga je vodil gradbeni odbor s predsednikom Andrejem Zakrajškom, je bilo opravljeno hitro in kakovostno. Prostore sta predala namenu predsednika domače zbornice Janez Oven in Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah. Blagoslovil jih je viški župnik Marjan Čuden.
Februarja 1997 je bilo odločeno, da naj bo glasilo zbornice Naša pot mesečnik.
Takrat so poslanci iz občin in poslanci dejavnosti na seji skupščine 19. februarja izvedeli, da se pri Mestni občini Ljubljana organizira garancijski sklad, da bo v Ljubljani organiziran sejem obrti in podjetništva, da naj se poskušajo obrtniki organizirati v območne klube in da so v državi obrtniki strokovno organizirani v Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije - OGISTA, ki ga vodi član viške zbornice Dare Stojan, politično pa tudi v Klub slovenskih podjetnikov pri Slovenski ljudski stranki, kateremu predseduje Janez Oven.
Prvič so izvedeli, koliko obrtnikov je po posameznih občinah. Od 2451 fizičnih in pravnih oseb, ki so bile 31. decembra 12. 1996 vpisane v register, jih je bilo v Mestni občini Ljubljana 1363, v drugih občinah pa: Brezovica 281, Dobrova – Horjul - Polhov Gradec 258, Ig 118, Škofljica 191 in Velike Lašče 142.
Odločno vplivali na položaj obrtništva
Nova država, Republika Slovenija, ni uresničila pričakovanj obrtnikov. Ni ji uspelo ukrotiti plačilnega nereda, celo sama je z nerednimi plačili pripomogla k njemu. Nekaj letnih poročil je pokazalo tudi, da je zelo težko vzpostaviti stik z državno upravo oziroma državnim zborom in da je treba uporabiti najzahtevnejše in najbolj zapletene poti in prijeme, da se ohranjajo že dosežene pridobitve. Kljub tem oviram je naša zbornica vedno aktivno obravnavala osnutke in predloge zakonov, ki bi lahko vplivali na položaj obrtništva. Pri obravnavanju sprememb in dopolnitev Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ji je 1996. leta s pomočjo nekaterih poslancev in Ustavnega sodišča uspelo uveljaviti večino predlaganih pripomb. Žal pa ji ni uspelo pridobiti predlaganih finančnih spodbud za obrtnike, ki so se 1997. leta vključili v dualni sistem izobraževanja za šest poklicev. Zanj je v prvem letu evidentirala 28 pogodb. V prvem sklicu skupščine Republike Slovenije je bil delegat v družbeno-političnem zboru obrtnik Zvone Žagar. V državnem svetu je bil predstavnik slovenskih obrtnikov v mandatu 1997--2002 predsednik naše zbornice Janez Oven. Število obrtnikov se je kljub težavam povečevalo. Četrti dan marca 1998 so na skupščini poročali o 2359 članih. Povedali pa so tudi, da so v prejšnjem letu v prostorih obrtne zbornice izvedli kar 52 izobraževalnih tečajev za 21 različnih tem. Izvršilni odbor so preimenovali v upravni odbor ter razpisali volitve za poslance viške zbornice za obdobje 1998-2002.
Organizirani upokojeni obrtniki
Ustanovna članica in prva tajnica združenja Darja Kobal je postala častna članica, prav kmalu pa tudi ustanoviteljica in prva predsednica upokojenih obrtnikov pri naši zbornici, saj se je začelo množično upokojevanje obrtnikov. Med vsemi zasedanji skupščin društva, združenja in zbornice je bila udeležba polna le na prvi volilni skupščini 5. maja 1998 v prostorih zbornice na Tržaški cesti 116. Zbralo se je po 18 poslancev občin in sekcij. Dogovorili so se, da bodo poleg že utečenih nalog okrepili oglede strokovnih sejmov doma in v tujini, povezavo s tujimi poslovnimi družabniki ter ustanovili nove klube obrtnikov in podjetnikov po občinah. Uveljavljena sta že bila v Velikih Laščah in Polhovem Gradcu.

Prvo prednovoletno srečanje naših upokojenih obrtnikov leta 1998 (foto: P.G.).
Prvi sejem obrti in podjetništva v Ljubljani
Triintrideset članov viške zbornice se je z znanjem, izdelki in storitvami samostojno predstavilo na 1. sejmu obrti in podjetništva v Ljubljani, ki je potekal od 12. do 17. maja na prizorišču nedeljskih avtosejmov. Deset jih je razstavljalo na skupnem prostoru. Pomenili so 16 odstotkov razstavljavcev iz Slovenije in tujine, ki so zasedli pet tisoč kvadratnih metrov pokritih in štiri tisoč kvadratnih metrov zunanjih površin. Na pobudo naše zbornice so pri njegovi organizaciji sodelovale OOZ Ljubljana Šiška, Center in Moste, Mestna občina Ljubljana, oddelek za gospodarske dejavnosti in turizem, Podjetniški center Ljubljana in JP Parkirišča. Z ogledom in nastopom so ga počastili poleg ljubljanske županje Vike Potočnik še številni najpomembnejši predstavniki države in malega gospodarstva. Imel je tudi vse vsebine in spremljajoče dogodke, ki jih imajo veliki sejmi.
Od 1. septembra 1998 so plačevali nespremenjeno članarino, od 1682,50 do 3365 tolarjev za samostojne podjetnike in od 1500 do 2500 tolarjev za pravne osebe, čeprav bi spremenjene zavarovalne osnove omogočale določitev znatno višje članarine. /FOTO: 17/ Na športnem srečanju in slavnostni seji skupščine Območne obrtne zbornice Sežana in OOZ Ljubljana Vič – Rudnik, 26. septembra v Sežani, so prisotni poslanci in številni pomembni gostje slišali tudi misel, da so obrtniki lahko močni, če med seboj sodelujejo in izmenjujejo izkušnje. Taki pa lahko uspešno zastopajo svoje interese na državni ravni. Predsednika Miro Klun in Janez Oven sta podpisala listini o sodelovanju med zbornicama.

Slovesnost ob odprtju Sejma in obrti (foto: P.G.).

V Kazlja smo odprli pot sodelovanju s podjetniki iz OOZ Sežana (foto: P.G.).
Znanje za stare obrti in za sodobno tehniko
Da nobena stvar ni tako dobra, da se je ne bi dalo izboljšati ali obogatiti, so ugotovili tudi poslanci skupščine. Če se že zberejo, so si dejali, potem je dobro, da si pred sejo skupščine s primernim predavanjem obogatijo oziroma dopolnijo svoje znanje. Prvič se je to zgodilo 4. novembra 1998. leta. Temi: varnost in zdravje pri delu ter požarna varnost. Čez dober mesec so se spet srečali, takrat pa so določili za leto 1999 enotno članarino 2300 tolarjev na mesec in 840 tolarjev za izdelovalce v domači in umetnostni obrti. Več obrtnikov je prejelo potrdila o primernosti obratovalnic za usposabljanje obrtnih poklicev. Vodilo "ZNANJE za stare obrti – za sodobno tehniko" je začel konec osemdesetih let uveljavljati Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih Ljubljana, ki je prav na pobudo, izhajajočo iz viške zbornice, začel "opismjevanje" kovinarjev, lesarjev in drugih za delo z računalniško krmiljenimi stroji – CNC. Odzvalo se mu je tudi precej delavcev in obrtnikov z viškega območja. Da se je vodilo potem odlično prijelo, potrjujejo podatki o več deset tečajih in seminarjih v posameznem letu, ki jih je organizirala zbornica. V letu 1998 jih je bilo petdeset s l324 udeleženci, leto pozneje so na njih našteli 1511 obrtnikov in delavcev, leta 2000 pa je bilo kar 88 tečajev, seminarjev in delavnic s 1106 udeleženci. Poleg obveznih tečajev iz varstva pri delu in higienskega minimuma so se usposabljali oziroma izobraževali v eno- in dvostavnem knjigovodstvu, na različnih stopnjah italijanskega, nemškega in angleškega jezika, na računalniških tečajih WORDA, WINDOWS 95, EXCEL, AUTOCAD, ACCESS, MEDSPLETA in ravnanja z računalniško krmiljenimi stroji (CNC). Spoznavali so urejanje delovnih razmerij, pokojninsko zakonodajo, davčno napoved, poslovno komunikacijo, izbiro poslovnih daril, izdelavo reklamnih oglasov, izterjavo terjatev, pripravo in izdelavo zaključnih računov in izvedbo Zakona o DDV. Posebna strokovna izpopolnjevanja so obiskovali tudi člani sekcij. To pa še ni vse. K bogatenju znanja je treba dodati še najrazličnejša svetovanja s področja financ, davkov in davčnih evidenc, zaključevanja poslovnih knjig, kreditiranja, delovnopravne zakonodaje, zunanjetrgovinskih predpisov, izobraževanja vajencev, pripravništva, domače in umetnostne obrti, pogojev za pridobitev licenc za avtoprevoznike in podobno za posamezne obrtnike. Ker je treba v obrtne poklice vključevati tudi mlade, so predstavniki zbornice obiskali osnovne šole v Preserju, na Brezovici in Dobrovi ter jim predstavili vajeniški sistem izobraževanja. Država je še vedno sprejemala najrazličnejša določila, ki so dajala čutiti, da obrti žal še ne pripisuje ustreznega mesta v gospodarstvu.
Nekajkrat je v zgodovini zbornice izstopala možnost pridobivanja posojil z zelo ugodnimi pogoji. Na podlagi ustreznih aktov so lahko viški obrtniki pridobili po 1. juniju 1999 skupaj kar dobrih 666 milijonov posojil za financiranje obratnih sredstev pri SKB banki, d.d., in NLB, d.d., Ljubljana. Rok vračila je bil eno leto. Maksimalna višina pa najprej deset, potem pa tri milijone tolarjev.
Slovo od častnih članov
V predzadnjem in zadnjem letu prejšnjega stoletja smo se najprej poslovili od ustanovitelja, prvega predsednika Društva samostojnih obrtnikov Občine Ljubljana Vič - Rudnik in častnega člana zbornice Franca Šebenika, potem pa še od drugega častnega člana in nosilca številnih funkcij Jožeta Govekarja.
Izobraževalni vikendi
Medtem ko so bila prva obogatitev sej skupščine strokovna predavanja, pa je bila še bolj zanimiva tista, ki so jo prvič uresničili v Portorožu. S poslanci so lahko odšle tja tudi partnerice. Same so spoznale antistresni pomlajevalni program za poslovne ženske, potem pa so po skupščini skupaj poslušali še štiri zanimive teme. Spoznali so tudi potovalno jadrnico "JK Šentjošt". Podoben izobraževalni vikend so izvedli čez leto dni tudi v Rogaški Slatini. Glasilo "Naša pot" je uspešno izhajalo, v njem pa je bilo v novi rubriki kot prvo predstavljeno mizarstvo Janislava Strgarja. Zakaj? Ker je menil, da naj bi v njem objavljali tudi zapise o zanimivih obrtnikih, podjetnikih in lastnikih d.o.o. in "za nagrado" se je zgodilo že zapisano. Pridobilo je še rubriki o aktualnih objavah v Uradnem listu Republike Slovenije in male oglase.
Vstop v novo stoletje in tisočletje je s sejo skupščine 22. februarja 2001 postregel z informacijami, da najrazličnejša predlagana določila v novih zakonih še vedno niso spodbudna za obrtnike in male podjetnike. K vedrim informacijam pa lahko štejemo: podatek, da se je 485 otrok obrtnikov in njihovih delavcev – tako kot že nekaj let – udeležilo prednovoletne prireditve; da je zbornica predstavljala novi vajeniški sistem izobraževanja na osnovnih šolah Livada v Trnovem, Velike Lašče in Vrhovci; da je 50 pripravnikov opravilo izpit in da je 1106 obrtnikov in delavcev obiskovalo tudi 88 tečajev, seminarjev in delavnic. Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih Ljubljana je navedel, da je viška zbornica najbolj razgibana obrtna zbornica na ljubljansko-zasavskem območju in da jo odlikujejo velika odzivnost, nizke cene ter optimalni prostorski in tehnični pogoji za izvedbo izobraževanja.

Otroci samostojnih podjetnikov in pri njih zaposlenih delavcev radi pridejo na srečanje z Miklavžem (foto: P.G.).
Lepši zunaj in znotraj
Ker je več kot dvajset let stara zgradba kazala zunaj že precej žalostno podobo, se je zbornica kot prva med lastniki in uporabniki odločila, da obnovi svoj del pročelja. Temeljito pa je že tretjič po letu 1994 obnovila, posodobila in s sodobno opremo in računalniškimi stroji in programi obogatila svoje prostore. Od 2317 članov zbornice je bilo 1716 samostojnih podjetnikov. Družb z omejeno odgovornostjo je bilo med člani 439, kar je največ v kateri od slovenskih OOZ in več kot v vsem Mariboru. Skupaj je imela 104 člane več kot leto poprej. Vsa leta je število članov nihalo. Trenutni gospodarski položaj je povzročal, da so morali zaradi ekonomskih razlogov opustiti podjetništvo nekateri prevozniki in izvajalci zaključnih gradbenih del, pogosto pa tisti, ki jim je zavod za zaposlovanje sicer dal skromna sredstva za začetek dejavnosti, a zanjo niso imeli primernega izdelka ali iskane storitve oziroma trga. Zaradi kar številčnega upokojevanja so nekatere obratovalnice doživele hude zaplete pri prenosu dejavnosti na naslednike. Na zbornici so svetovali, da je treba pri tem opravilu razkriti prav vse podatke in informacije, da ne bi bila sredstva po nepotrebnem izgubljena. Trd oreh je bil za podjetnike Zakon o varnosti in zdravju pri delu, čedalje trši oreh pa so postajali javni razpisi za pridobivanje naročil. Izvajanje prvega je zahtevalo odgovorno ravnanje predvsem podjetnikov in njihovih zaposlenih. Da bodo obrtniki uspešnejši na javnih razpisih, pa lahko z natančnim in odgovornim delom pripomorejo tudi strokovne službe Obrtne zveze Slovenije, so menili viški obrtniki. Premalo so se zavedale, kako zahtevni in natančni so pogoji za njihovo izpolnjevanje in da že najmanjša administrativna napaka lahko izloči kandidata iz razpisa.






V letih 1998-2001 smo imeli zanimive redne in izredne seje skupščin, obiskali so nas pomembni predstavniki lokalnih skupnosti, države, podelili smo potrdila o verifikaciji obratovalnic in certifikate ISO, se vsako leto vzpeli na Setnico ter redno sodelovali na športnih tekmovanjih (foto: P.G.).
Da nebi obrtniki odhajali drugam
Pred dvema desetletjema so ugotavljali, da ni prostorov oziroma površin za obrtno dejavnost, v tem času pa je izstopal problem pridobivanja uporabnih dovoljenj. Z izpostavo upravne enote na Viču so ga poskušali rešiti v obojestransko dobro, tudi zato, da ne bi s tega območja odhajali pomembni nosilci dejavnosti. Poleg zbornice smo dobili na terenu združenje obrtnikov in podjetnikov za Polhov Gradec in Črni Vrh, DPZO - Društvo podjetnikov in zasebnih obrtnikov Velike Lašče, DPOŠ - Društvo podjetnikov in obrtnikov Škofljica in Klub samostojnih podjetnikov, ki so imeli pomembno vlogo pri razvoju obrti in podjetništva v lokalnih skupnostih. To so le iveri iz 25- letnega obstoja zbornice. Ves čas, od takrat, ko jo je kot prvi vodil Franc Šebenik, pa nato Hinko Golias, Alojz Lampič in Janez Oven, je bilo ena močnih pogonskih niti prepričanje, da je treba dobro sodelovati z vsemi zunanjimi za obrt pooblaščenimi ustanovami, bankami, skladi, občinami in lokalnimi skupnostmi, drugimi obrtnimi združenji in zbornicami v Ljubljani in Sloveniji, pa tudi z družbeno-političnimi organizacijami in političnimi strankami. V novi državi pa še posebej s poslanci Državnega zbora in svetniki Državnega sveta Republike Slovenije.

Franc Šebenik, Hinko Golias in Alojz Lampič marca 1987. leta (foto: S.J.).
Srebrni jubilej
Pred 59 meseci, 4. junija 2001, smo imeli v Cankarjevem domu slovesno akademijo ob srebrnem jubileju zbornice. Tedanja županja Mestne občine Ljubljana Viktorija Potočnik nam je v svojem nagovoru zaželela veliko delovnih uspehov tudi v prihodnje. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah je poudaril naše povezovanje s sosednjimi območnimi obrtnimi organizacijami v Ljubljani in v širši pokrajini. Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije je izrekel veliko priznanje dosedanjemu delu OOZ Ljubljana Vič. Predsednik OOZ Ljubljana Vič Janez Oven pa je opozoril na izjemen pomen izobraževanja za člane in zaposlene delavce, ki ga izvajamo na zbornici, in se vsem zahvalil za sodelovanje. V zbornici je bilo ob njeni 25-letnici 1821 samostojnih podjetnikov in 500 pravnih oseb, ki so skupaj zaposlovali več kot 10.000 obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev.

Predsednik OOZ Ljubljana Vič Janez Oven na slavnostni seji skupščine 2. oktobra 2001 izroča županji Mestne občine Ljubljana Viktoriji Potočnik plaketo za častno priznanje Območne obrtne zbornice Ljubljana Vič (foto: P.G.).