Nova obveznost glede vodenja evidenc embalaže in plastičnih vreč ter vpisa v register
Novela Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo je zelo kompleksna in težko razumljiva. Glede na uredbo menimo, da bo v praksi res zelo malo podjetij, ki jim ne bo potrebno vpisati v evidenco in kasneje oddajati poročilo za preteklo leto. Zato predlagamo, da v kolikor ste v dvomih, da se vseeno vpišete v evidenco ARSO in v kolikor ne boste imeli embalaže oz. ne boste zavezanec za poročanje, boste lahko pri poročanju v letu 2019 navedli, da takšne embalaže nimate (0) ali se boste odjavili.
1. KDAJ NASTOPI OBVEZNOST VODENJA EVIDENC EMBALAŽE DANE NA TRG ZA PODJETJA? Novela Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo v 10b členu s 1.1.2018 vzpostavlja novo evidenco o dajanju embalaže v promet. Obveznost velja za embalerje, pridobitelje blaga in proizvajalce in pridobitelje servisne embalaže. Pomen embaler, pridobitelj in proizvajalec so opisani v 3. členu Uredbe.
Vsi navedeni so se bili dolžni do 31.1.2018 vpisati v evidenco, vzpostavljeno pri ARSO ter za leto 2018 voditi evidenco o dajanju embalaže v promet. Ta mora vsebovati podatke o masi embalaže, dane v pomet, ločeno po vrstah embalaže in embalažnemu materialu. Na podlagi vzpostavljene evidence bo potrebno o embalaži dani na trg poročati na ARSO do 31.3.2019 za leto 2018. Na zbornici bomo organizirali izobraževanja v
tem letu glede poročanja. Skladno z navedenim, velja dolžnost vodenja evidence za vsa podjetja, ki prvič dajejo embalažo na trg Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS).
Kdaj gre za embalažo?
Embalaža je vse kar obdaja izdelek, surovine ali neko osnovno enoto in je namenjena za prodajo osnovne enote, zaščito ali transport. Da govorimo o embalaži, ki je predmet novih obveznosti, mora opravljati funkcijo embalaže, v nasprotnem primeru gre za izdelek.
Če torej vaše podjetje od dobavitelja kupi zložene kartonaste škatle, ki jih potrebuje za prodajo svojih produktov na trg, ste kupili izdelek. V trenutku, ko ste škatle uporabili za embaliranje svojih produktov, so le te postale embalaža. Enako velja za plastično stretch folijo. Dobavitelj vam jo je prodal kot svoj izdelek. Ko ste svoje izdelke pripravljali na transport in jih ovili s folijo, pa je folija postala embalaža.
Kakšna količina je potrebna da nastane obveznost? Za nastanek obveznosti vodenja in vpisa evidenco ni predpisana spodnja meja, zato obveznost velja za vsa podjetja, ki dajejo embalažo na trg do 15.000 kg. V kolikor pa podjetje v koledarskem letu doseže količino 15.000 kg, je dolžno zagotavljati ravnanje z odpadno embalažo skladno z Uredbo (vključitev v Družbo za ravnanje z odpadno embalažo- shema DROE).
Kdaj je embalaža prvič dana na trg? Dajanje embalaže v promet pomeni prvič dati na trg Republike Slovenije (ne pa tudi v tujino!)
1. Blago embalirano v RS, ali ga prvič uporabiti, če je embaler tega blaga tudi njegov končni uporabnik
V tem primeru gre za embalerja, ki embalira svoje izdelke in jih tako embalirane proda svojim kupcem. Če vaše podjetje izdeluje npr. bonbone, ki jih nato pakira v manjše kartonaste škatlice, okoli škatlic ovije folije, vse škatlice skupaj pa zloži in zapakira v eno kartonasto škatlo, je vse navedeno embalaža. Ko več večjih škatel zložite na paleto ter jih ovijete s folijo, tudi slednje predstavlja embalažo. Vse skupaj prodano kupcu na slovenski trg, pa predstavlja embalažo prvič dano na trg. Tudi v kolikor vaše izdelke za vas embalira kdo drug in gre za izdelke pod vašo blagovno znamko, se za embalerja šteje vaše podjetje.
2. Embalirano blago, pridobljeno iz tujine (pridobljeno v drugi državi članici EU ali uvoženo iz tretjih držav) ali ga prvič uporabiti, če je pridobitelj tega blaga tudi njegov končni uporabnik
Enako velja tudi za embalirano blago, pridobljeno iz tujine. Če ste že embalirane izdelke pridobili iz tujine in jih embalirane prodali vašim kupcem na slovenskem trgu (gre za primer iz 2. točke) gre za embalažo, ki jo prvič daje na trg vaše podjetje in je za njo potrebno voditi evidenco. V kolikor ste izdelke pred prodajo (deloma) razpakirali ali prepakirali, pri čemer je pri vas nastala odpadna embalaža, ste končni uporabnik. Tudi v tem primeru se šteje, da je bila embalaža prvič dana na trg. Gre namreč za embalažo, ki je nastala pri opravljanju vaše dejavnosti in nima predhodnega dobavitelja.
3. Embalažo, pridobljeno iz tujine (pridobljeno v drugi državi članici EU ali uvoženo iz tretjih držav) ali proizvedeno v RS, ki ni namenjena za embaliranje, ali jo prvič uporabiti, če je pridobitelj ali proizvajalec te (servisne) embalaže tudi njen končni uporabnik (9. točka 3. člena Uredbe)
Prvič pa je dana na trg tudi t.i. servisna embalaža oziroma embalaža namenjena za polnjenje na prodajnem mestu. Gre npr. za vrečke za sendviče, plastične ali kartonske škatle za torte, aluminijasto folijo ali papirnate in plastične nosilne vrečke. Evidenco za njih je dolžan voditi proizvajalec ali pridobitelj te embalaže.
Izjema velja za vračljivo embalažo ter embalažo z dolgo življenjsko dobo. Tako v primeru, ko je za lesene palete vzpostavljeno nadzorovano kroženje, kot embalažo, ki je prvič dana na trg, evidentirate samo palete, ki so na trg dane prvič. V evidenci pa ni potrebno voditi embalaže z dolgo življenjsko dobo – npr. kartoni za igre, zaboji za orodje, kovčki za jedilni pribor.
2. NOVE OBVEZNOSTI GLEDE VODENJA EVIDENC ZA PLASTIČNE
NOSILNE VREČKE
Evropska direktiva zahteva poročanje, poleg tega se sledi cilju, da se zmanjša poraba vrečk. Letna raven potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk je lahko največ 40 lahkih plastičnih vrečk na osebo do leta 2025, do konca leta 2019 pa je treba doseči okoljski cilj - letna raven potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk največ 90 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo.
Novela Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo in Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže določata nove obveznosti glede plastičnih nosilnih vrečk, danih na trg Republike Slovenije.
PLASTIČNE NOSILNE VREČKE so nosilne vrečke iz plastike, z ročaji ali brez, ki so na voljo potrošnikom na prodajnem mestu blaga ali izdelkov.
LAHKE PLASTIČNE NOSILNE VREČKE (LPNV) so plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 50 mikronov.
ZELO LAHKE PLASTIČNE NOSILNE VREČKE (ZLPNV) so plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 15 mikronov, ki so potrebne iz higienskih razlogov ali namenjene za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana, če to prispeva k temu, da se zavrže manj hrane.
Glede določenih nejasnostih še čakamo dodatna pojasnila od pristojnih služb. Ko jih prejmemo, vas bomo o tem takoj obvestili.
Valentina Melkić, Sekretarka sekcij na OZS